Pred kratkim je ena punčara posredno mal napumpala moj Ego in sva ji obljubila eno pesmco; jst nism mel kej dost zravn, je bil pa Ego tolk bolj dejaven, zato sem se odloču, da jo dam raje sem, kot med poezijo, čeprav nedvomno sodi tjakaj.
Od ognja poljubljena,
čiiiiiist vame zaljubljena,
strast rdečih las,
sprožila je polemik plaz.
A lepote njene čari
in ljubezni njene dari,
name nimajo vpliva
druga mi srce zaliva.
Čeprav pametna in Zala,
resnico prepozno je spoznala,
komaj zdaj k bogu pravem moli,
a bolje pozno - kot nikoli!
Poslušaj zdaj ti njega glas,
res mineva skrajni čas,
da knjig ne ocenjuješ le po platnicah,
temveč osebnostnih sredicah.

Požvižgam se!
Požvižgam se na tvojo srčno vrtnarico,
in sama vzamem si potico !
Le žvižgaj
Vem, da sm slasten kos pogače
in marsikera želi si te igrače,
vendar srce vdano je in zvesto,
že izbralo si nevesto.
Zberi se in se potrudi,
predno se srce ti zgrudi,
bodi močna, pozabi name,
izgine kmalu zaljubljenost vame.
Ljubezen do mene tebe trga,
a velika je ponudba trga,
ozri še enkrat se naokoli,
povsod oblegajo te troli.
Dobr Jaro
Dobr Jaro, zdej pa dost tega. Dej ta svoj Ego na ketno al se pa ne grem več !
Hitro
si se vdala. Prav, Ego je na ketni, ti pa le napiš še kej...
Nič slabega ne mislim,
zatekam se k besedam kislim.
V dobro foruma zdaj popustim,
da stranke redne ne izgubim.