Aristotel bi rekel: "Ker je njegova senca na luni okrogla."
Platon: "Jarota za vladarja!!!"
in Sokrat: "Če je Jaro čuden, sem tudi jaz."
Namenoma se bom potrudil tale sestavek napisati v knjižnem jeziku, zdi se mi namreč, da ga zadnje čase vse bolj poredko uporabljam in posledično krnim svoj dragocen besedni zaklad.
Mnenja sem, da je večina ljudi že ob branju prvega stavka, ob branju drugega pa vsekakor, opazila, da je naslovno vprašanje povsem odveč, s tem pa tudi celotna vsebina tega sestavka.
Dejansko je namen te celotne kolobocije in pisarije navdušenost nad mojo novo sekiro. Večino ljudi bi takšen začetek prestrašil oziroma bi mi nadeli takšen opis, kakršnega sem z namenom omilitve prvega vtisa postavil v naslovno vprašanje.
Ja, ja, ja, Jaro ima novo igračko. Med pohajkovanjem po Kanadskih brezpotjih sem bil primoran svojo opremljenost s sicer vrhunskim pipcem "martiini mfk-2b" okrepiti s to čudovito umetnijo in voila: vrhunsko uravnotežena, ravno prav velika, sila uporabna in lepo leteča sekirca. In ker Jaro ne bi bil Jaro, če ne bi hotel imeti najhujše sekire na svetu, si je vzel nedeljsko popoldne, sposodil par brusov in "polirk" in iz prijetne sekirce naredil najbolj zaželjeno sekiro v gozdarskem klubu Trnovo. Glede na njene trenutne sposobnosti je utemeljeno pričakovati, da bo nadomestila dosedanje nože za rezanje pršuta pri rezanju pršuta in mazanju paštete na kruh.
Sam nisem verjel, da je možno to jeklo tako nabrusiti, še bolj dvomljiv je bil Jaro, vendar nama je skupaj uspelo. Sveti se pa tako, da bi jo lahko kakšno grše dekle uporabljalo kot ogledalce. Edina težava oziroma pomankljivost je v ročaju le te. Le ta je izdelan iz nekvalitetne gume, zato razmišljava, da bi si omislila plutovinast ročaj previt z jermenom iz ovčjega usnja. Prijatelji naju nagovarjajo, da bi naredila lesenega, vendar se ne moreva zediniti glede primerne vrste lesa (jaz stremim k topolu, Jaro pa k avstralskemu jesenu), poleg tega pa je težava ker je kovinsko ogrodje ročaja ovalno. Velik tehnični problem torej.
No takole je izgledala pred preobrazbo in malo po grobem brušenju:
Takole pa po dveh urah poliranja in finega bušenja:
Noooo??? Ali je lepa ali ni lepa? Saj bi posnel in delil z vami še zvok, ki ga naredi ko greš s prstom preko rezila, samo menim, da bi bilo to že malo preveč kičasto.
Še odgovor na naslovno vprašanje za vse, ki ste vztrajali tako dolgo - povsem preprosto: ker je perfekcionist in ker je perfekcionizem najbolj razviden pri urarstvu in rezilih, vas Jaro z veseljem vabi na ogled njegovih ur in zbirke nožev.
Zdej pa v normalnem jeziku še ena poslastica za vse - kratek posnetek zabavanja z metanjem sekire: