November je, nekaj čez deveto zvečer in jaz se zgoraj brez grejem s kaloriferčkom. Razmišljam, zdaj že kar nekaj časa, pa vse kar sem ugotovil je to, da sem izgubljen, ravnodušen in brezčuten. Sploh mi ne pristoji in se že nekaj časa poskušam spraviti iz te godlje - življenja brez ???. In to je to vprašanje; kaj so sedaj ti trije vprašaji, najprej so bili cilj, potem je bil smisel, potem je bilo življenje, zdaj je pa ena velika luknja, ki sploh ne vem če se jo trudim oziroma, če jo sploh hočem zapolnit.
Dandanes so možnosti najti prosti čas navidezno majhne. Službam in raznovrstnim obveznostim navkljub je vsakdo sposoben najti čas zase, za družino in prijatelje, če je le želja dovoljšnja. V razmislek.
Zimski je čas, pritiska mraz, vreme in tema nas omejujeta pri "običajnih" opravilih kot je ždenje na sončku in nagibanju hladnih špricerčkov. Prišel je čas rokavičk, kap, dekic, toplih čevljev in toplih pijač. Nažalost te stvari same po sebi ne zapolnijo časa, zato si zadnje čase čas krajšamo s televizijo in, in, in: šahom.
Aristotel bi rekel: "Ker je njegova senca na luni okrogla."
Platon: "Jarota za vladarja!!!"
in Sokrat: "Če je Jaro čuden, sem tudi jaz."
Namenoma se bom potrudil tale sestavek napisati v knjižnem jeziku, zdi se mi namreč, da ga zadnje čase vse bolj poredko uporabljam in posledično krnim svoj dragocen besedni zaklad.
Mnenja sem, da je večina ljudi že ob branju prvega stavka, ob branju drugega pa vsekakor, opazila, da je naslovno vprašanje povsem odveč, s tem pa tudi celotna vsebina tega sestavka.
Tut prbližn se mi ne sanja o čem bom klele pisu. Ponavad, mam prej eno idejo, tuki sm se pa odloču začet pisat in upam, da bo kej pametnga vn pršlo. Spodbudilo me je dejstvo, da je nazadnje bla "diploma" ustvarjena, k je res že kr neki cajta nazaj nastala in sm reku, da pač neki morm pa napisat - a sm tok nazadoval v vmesnem času al kaj? Kukr kol, jamrat ne morm nč, ker mi gre kr dobr - za prehvalt se pa tut ni, ker mi je šlo že bolje.
Pišoč diplomo strmim predse, gledam v ekran in zbiram energijo za še stavek ali dva predno se zvalim v posteljo, ker se me dokončno loteva utrujenost, ki je zadnja dva dni nisem čutil. Slej al prej pride za tabo, treba nabrat nove moči za nove zmage, jutr znam it celo mal v službo pogledat, baje me pogrešajo. Mal me je strah, k tkole počas lezem naprej s tem pisanjem diplome, ne vem a preveč kompliciram al sm pa sam len (v tem smislu, da vse drugo velik raj počnem, tut če zahteva ogromno truda), tak občutk mam pač, da ne ustvarjam nč posebnega.
