Jaro in njegov ego

Optimist velik
podoknice ji poje
da čoln splava

Zdej me neki časa ni blo, brata O'greena sem zvlekel na morje na eno delovno akcijo in sva se napravla v uibr klišejska delovna oblačila in opravla zastavljeno delo v uglednem času. Če se kdo drug loti podobnega projekta, svetujem, da pozabi na klišeje in poizkusi raje z dolgimi rokavi in nogavi, ker sem še danes krvav, sredinec pa me opozarja tudi na uporabo rokavic - za naslednjič.

V zadnjih dneh se je parkrat zgodilo, da so me prijatelji, znanci pa mogoče še kakšen, kateremu trenutno ne vem statusa in imena povprašali: "Kaj hudiča maš ti nemško zastavo sred sobe obešeno?", no in sem se odloču zadevo objasnt...

Zelo spoštujem nemški Ordnung und Disziplin, Nemce kot narod in navijam za Bayern oz. nemško reprezentanco - pa vendarle ima izobešena zastava povsem drugačen pomen in namen kot izražanje navezanosti oz. pripadnosti Nemčiji.

Ta zastava visi tam kot opomin, na vse stvari, ki sem jih zamudil in da moram v podobnih situacijah dobro razmisliti o vrednotah in pomenu izbrane poti. Izvira pa iz sledeče zgodbe: lansko poletje se je v Nemčiji odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu in ponudila se mi je priložnost, da praktično zastonj obiščem nemško prestolnico na dan tekme za tretje mesto pa vse do finalne tekme v družbi dveh zelo dobrih prijateljev. Priložnost sem zavrnil zaradi učenja in opravljanja enega izpita, na katerem sem bil kasneje tako in tako vržen (ne, nism padel, vržen sem bil). Kot verjetno veste so se moji favoriti prebili do tretjega mesta in je cela Nemčija norela in z njo tudi moja dva prijatelja, ki sta me z sms-i na to redno opozarjala. Verjetno je odveč povedat, da se je največ dogajalo ravno v Berlinu. Kot darilce z njune poti sem prejel tole lično zastavo, ki zdaj visi tam, da me opomni, naj dobro premislim o posledicah in možnostih obžalovanja predno zavrnem kakršnokoli potovanje ali pa zgolj nedolžno pivce v Žabi z brati in prijatelji.

preveč dobrega kroži o tej stvari, zato povem nekaj krepkih...
Zdej uporabljam (že dobre 3 do 4 mesece) Ubuntu Linux in sem se zajebavu, da sm vse inštaliru pa zrihtu in kakorkoli naj bi ta zadeva bla stabilna, NI TOLK!!!
Sej je vredu, ni pa za prehvalt. Zašteka glihentolkrat kukr Windows, da ne govorim o težavah s komunikacijo s printerjem in iskanje alternativ za razne Windows programe.
Sej nism nek blazn računalničar, mogoče bi bilo v drugačnem primeru meni in Žlendru lažje, ampak ni - hudičevo trnava je ta pot pa še zdej ne dela vse tko k bi moral. Ko gledam nazaj, bi bilo, zdej k več vem, vse dosti lažje, ampak še vedno ostajajo problemi z delovanjem določenih programov (Cinelerra, MPlayer, PiTiVi, Gallery Remote, XMMS,...) Sej v glavnem sem zadovoljen, ni pa vse tako rožnato, kot se govori.

Jaro je spet med knjigami, ogabno. Ego trpi.

Pred kratkim je ena punčara posredno mal napumpala moj Ego in sva ji obljubila eno pesmco; jst nism mel kej dost zravn, je bil pa Ego tolk bolj dejaven, zato sem se odloču, da jo dam raje sem, kot med poezijo, čeprav nedvomno sodi tjakaj.

Od ognja poljubljena,
čiiiiiist vame zaljubljena,
strast rdečih las,
sprožila je polemik plaz.

A lepote njene čari
in ljubezni njene dari,
name nimajo vpliva
druga mi srce zaliva.

Čeprav pametna in Zala,
resnico prepozno je spoznala,
komaj zdaj k bogu pravem moli,
a bolje pozno - kot nikoli!

Poslušaj zdaj ti njega glas,
res mineva skrajni čas,

Torej od včeraj 22.30 se držim obljube in ne pijem alkohola vse do jutri 18.00, držite pesti, z vašo pomočjo mi bo uspelo.

Stanje na dan: četrtek 10.5.2007, ura 09:04
- pritisk 124/61
- puls 48
- roke rahlo tresoče
- v glavi skoraj neznaten glavobol
- ledvice težke kot svinec
- jetra bp
- želodec bp

Ko sva se danes prebudila, sva se odločila narediti nekaj zase, po hitrem postopku sva se prštimala, vrgla par novih komadov na mp3 in odpeljala na malo podaljšano barjanko.

In tako sva, v nepreveč prepričljivem vremenu, vozila na sposojenem kolesu (mater, bolano me boli križ in obe preponi - Jerry svojga kupm nazaj za dvojno ceno :)) mimo Komanije, Dobrove, Horjula, Ligojne preko Vrhnike, Verda in Bistre

pa potem mimo Borovnice in Prevalj, kjer se je pojavil močan protiveter in še dobr da je bil Ego na ferngi, drgač bi umrl. No potem sva se odločila pot malce podaljšati in sva spotoma skočila še malo na Rakitno, kjer sva se tudi malce ustavila.

Prijetno je bilo, in zabavno. Trpeli smo. Ko smo še malo bolj trpeli smo končno razumeli Jarota in njegove pripovedi in tako nam je hitro na pamet kanila ideja, kaj ko bi napisali kakšen haiku a n?
torej...

Jaro, tlesk, tlesk, tlesk
Vsako se da kres, kres, kres
Travica plain fuck

kasneje smo spesnili še enega...

Edini junak,
podoben ni vsakomur,
japonski bonsai

Morda se bo komu zdelo čudno da smo uporabili besedo "vsakomur" in se mu bo zdelo čudno tudi to da morda ni ravno slovnično pravilna oz pravilno uporabljena, moram priznati da se je nam tudi.

Zakaj se Jaro punklast drži, ker se šibi pod težo lastnega ega!!!

ortoped Gape.